Začel se je s predavanjem o Beli Krajini in njeni zgodovini. Po predstavitvi smo po skupinah začeli pripravljati svojo Belokranjsko pogačo. Njena posebnost je ta, da se jo lahko prodaja samo s certifikatom. Navadno se ponudi kot dobrodošlico. Posip je iz soli in kumine. Po odmoru smo naredili še proseno kašo z domačimi jabolki in skuto. Izvedeli smo tudi, iz kje izvirajo pogače. Imeli smo okusno kosilo in nadaljevali z belokranjskimi plesi, npr. Lipa moja, Pretikavica, Seljančica… Aljaž se je oblekel v belokranjsko nošo (vsi smo se smejali). Naučili smo se, kako lahko s prvo pomočjo pomagamo poškodovanim ali nezavestnim. O tem nas je prek posnetka izobrazil Car. Zvečer nas je čakal še ples oz. zaključni večer, ki se je začel z diskom in končal ob ognju s kitarama Zale in učitelja Mateja.

Danes smo se zbudili dobre volje in se po zajtrku odpravili na pohod ob reki Kolpi proti kraški jami Kobiljači. Na poti do tja smo prepevali, pri čemer je bilo vrhunsko vzdušje. Tam smo si za malico spekli hrenovke, medtem pa po skupinah obiskovali jamo. Po kosilu smo si šli po vasi ogledat stare domačije in videli, kako so nekoč živeli, nato pa še v rastlinjak, kjer vzgajajo različno zelenjavo. Pogovorili smo se o pomembnosti domačih vrtov in lokalno pridelane hrane. Po večerji smo se spoznali s kraljevo kačo (king snake), po imenu Newton, katero smo si lahko prijeli v roke in si jo nadeli tudi za vrat!

Torek je bil zelo izčrpljujoč. V gozdu smo se naučili postaviti bivak in s pomočjo kresilnega kamna zakuriti ogenj. Sledilo je kolesarjenje ob reki Kolpi, kjer smo občudovali čudovito jesensko naravo. Naše noge so se močno utrudile. Po kosilu smo se v sončnem vremenu odpravili s kanuji po reki Kolpi. Doživetje je bilo res izjemno. Zvečer nas čakajo še igre z žogami, nato pa zaslužen počitek.

Zala K.

Prvi dan je bil zelo dober;  v domu smo z nekoliko starejšimi učenci, s katerimi smo že igrali košarko. Spoznali in lovili smo živalice, ki živijo v Kolpi, igrali smo se zabavne socialne igre pri katerih smo zelo uživali.