Kraj ravni pod gozdom, pod temnim mogočnim Raskovcem sedi jata golobov; bele peroti se leskečejo v soncu. Tam je Vrhnika. Cankar, Aleš iz Razora
Dobrodošli na Vrhniki! |
||||
Lep kraj je to; ima dolgo in bogato zgodovino. Nastala je tam, kjer se gozdnati Notranjski svet spaja z močvirsko barjansko mehkobo; ob enajstih izvirih tipično kraške reke Ljubljanice (38 km), ki je bila nekoč važna plovna pot.
Panorama Vrhnike |
||||
Stara ljudska pripovedka pripoveduje, da se je tu ustavil Jazon z Medejo, ko je z Argonavti priplul po rekah od Črnega morja, zato ima Vrhnika v svojem grbu ladjo.
Grb Vrhnike |
||||
Rimska Vrhnika Kasneje so Rimljani na tem kraju zgradili svoj Nauportus; gradili prve ceste, prekope, mostove in blago, ki je prispelo prek Hrušice po kopnem, pretovarjali na vodno pot po Ljubljanici. O pomembni vlogi kraja v rimskem imperiju še danes pričajo ostanki zapornega zidu (Claustra Alpinium Iuliarum), ki je predstavljal glavno obrambno linijo pred napadalci. V 5. stoletju so Huni mesto uničili. Počasi so v kasnejših stoletjih začela nastajati naselbinska jedra srednjeveške Vrhnike, ki je še naprej živela od prometa. |
||||
Cerkev sv. Lenarta
Ob Ljubljanici, vse do cerkve sv. Lenarta, so bile razvrščene številne trgovine, gostilne, uradi, trški bogataši in pomembnejši obrtniki; na klancu za cerkvijo so v majhnih, s slamo kritih hišah živeli vozniki in nižji obrtniki (Cankarjeva družina ). |
||||
Na klancu |
||||
Stara cesta | Po Stari cesti so se naselili pretežno kmetje in tovorniki; na Hribu pa čevljarji, sedlarji in usnjarji.
Vsekakor so bili v tistem času najpomembnejši sloji prebivalstva trgovci, krčmarji in cerkvena gosposka iz kartuzijanskega samostana v Bistri. |
|||
Grad Bistra |
||||
1806 je bila dograjena cesarska cesta Dunaj – Trst. V tistem času se je uveljavilo prevozništvo. Vrhniški furmani so prevažali blago prav do Mantove. Na to še danes spominja ime edinega vrhniškega hotela.
Hotel Mantova 1857 je bila dokončana gradnja železnice Dunaj – Trst, ki je kraj nekako obšla in osnovna dejavnost kraja – promet – je zamrla. |
||||
Tudi naš kraj ni zaobšla velika gospodarska kriza in le počasi so se začele uveljavljati nove gospodarske panoge: žage, mlini, opekarstvo, usnjarstvo, lesarstvo, mlekarstvo.
Pravi razcvet pa je Vrhnika doživela po letu 1955, ko je postala mesto. Hitro naraščanje prebivalstva, ugodne prometne povezave z Ljubljano, pojavljanje novih naselitvenih jeder; vse to je omogočilo hiter razvoj gospodarstva in obrti, hkrati pa tudi intenzivno urejanje in širjenje infrastrukture: trgovine, šole, vrtec, zdravstveni dom, banka, komunalna ureditev kraja. Danes je Vrhnika prijazno mesto prijaznih ljudi, ki s svojimi kulturnimi in naravnimi znamenitostmi privablja turiste in popotnike. |
||||
Planina z razglednim stolpom nekoč
Številne vasi in zaselki pa ponujajo idealne možnosti izletnikom, da si lahko peš ali s kolesom ogledujejo krajevne znamenitosti in uživajo v lepem razgledu po okolici. |
||||
Star maln |
||||
Sv. Miklavž na Kurenu | ||||
Retovje |