Plavanje – Šola v naravi
Zaključujem 5. razred in kot vsako leto pred nami, smo tudi letos odšli v šolo v naravi v Dugo Uvalo. Vsak dan je bilo po svoje zanimivo ampak, odločil sem se, da bom pisal o Zlatem delfinu.
Kot vsi vemo je Zlat delfin največja možna stopnja plavanja. Jaz noč pred opravljanjem zlatega delfina nisem mogel zatisniti očesa, tiste noči nisem zaspal niti za minuto. Zjutraj, ko je bil čas , da se zbudimo oz.
vstanemo sem bil čisto neprespan, utrujen povrhu vsega pa še živčen. Ko smo s skupino prišli na bazen je adrenalin postal še trikrat večji. Našega učitelja plavanja Sebastjana sem prosil, da zadnji plavam za zlatega delfina. Ko sem skočil v vodo, sem si mislil: »Zdaj je, kar je nič več se ne da.« A, ko sem preplaval prvih 50 m sem si mislil, da žal tega ne bom zmogel. Zadnjo dolžino, sem dal vse od sebe in uspelo mi je osvojiti zlatega delfina. Ko sem se ustavil nisem mogel iz bazena saj sem porabil veliko energije. Iz bazena so mi pomagali soplavalci. Občutki po osvojenem Zlatem delfinu so nepopisni, počutiš se kot pravi zmagovalec.
Na podelitvi priznanj sem rekel moji razredničarki Tinkari: »Tako priznanje za Zlatega delfina je pred 26 leti v rokah držala moja mama, ki je bila briljantna plavalka.«
Matic Žust Šprah, 5.a
Šola v naravi
V ponedeljek 10.6.2013 smo se zjutraj zbrali pred šolo, kjer nas je pričakal avtobus. Odpeljal nas je v Šolo v naravi v Dugo Uvalo.
Po treh urah vožnje smo prispeli na cilj. Učiteljica Tinkara nas je razdelila po sobah. V naši sobi je bilo dvanajst deklic. Imeli smo pograde, na katere smo zvečer utrujeni popadali. Vsak dan smo imeli dvakrat na dan po dve uri plavanja. Razdeljeni smo bili po skupinah po znanju in smo vsak dan osvojili novo in še boljšo plavalno tehniko. Uživali smo v vodi, se zabavali in tudi veliko naučili. Vsak dan smo imeli počitek. Tako smo ga izkoristili za pogovore, kartanje in igrice. Tudi vsak dan po večerji je bilo zabavno. En večer smo spoznali morski svet, drugi večer smo imeli zabavne igre. En večer pa smo odšli na obisk v Pulo, kjer so si ogledali Puljsko areno. Ne smemo pa pozabiti tudi na disko v sredo in petek. Kar naenkrat je bila tu sobota, dan odhoda domov. Po zajtrku smo spakirali kovčke in se odpeljali proti domu. Domov smo prispeli okoli 17:00, kjer so nas že pričakovali starši.
Kljub temu, da smo se imeli lep sem se veselila vračanja domov.
Tinkara Kužnik, 5.a
