V letošnjem šolskem letu je 1.B sodeloval v projektu Pasavček. Z različnimi aktivnostmi smo spoznali lik Pasavčka, se srečali s pravili varnega vključevanja v promet in jih uporabili tudi v praksi na naših sprehodih in izletih.

Ustvarjali smo na temo Red je vedno pas pripet, kjer so učenci spoznali pomembnost avtosedeža in varnostnega pasu.

Učenci so se spoznali s poligonom v razredu, kjer so po njem vozili avtomobilčke, nato pa so se na pravem poligonu na šolskem asfaltnem igrišču.

[prikaži diaprojekcijo]

V četrtek, 20. aprila 2023 smo imeli prireditev »Izmenjavo sadik in semen«, na kateri so sodelovali učenci vrtnarskega krožka. Prireditev je potekala na vrtu Vrtca Vrhnika, enota Želvica. V kratkem kulturnem programu so nastopali otroci vrtca in učenci 5. d razreda, nato pa smo prisluhnili predavanju  Vanesa Husića o vrtnarjenju na visokih gredah. Obiskovalci so si lahko zmenjali sadike, semena in vrtnarske nasvete. Potekale so delavnice slikanja z zemljo, sajenja sončnic, izdelave semenskih vrečk, igre v blatni kuhinji, vožnje s samokolnico… Popoldne je minilo v prijetnem vzdušju.

Slovenski dan brez zavržene hrane je pobuda, s pomočjo katere si poleg širše javnosti tudi izobraževalne ustanove prizadevajo preprečevati nastajanje odpadne in zavržene hrane, spodbujajo ponovno uporabo ostankov hrane in to znanje predajajo svojim učencem. Marsikdo se sploh ne zaveda, kakšne vse so lahko posledice, ko v smeti vrže še užitno živilo, saj ima zavržena hrana negativne družbene, gospodarske in okoljske posledice. V nič gredo vsi viri, ki so bili uporabljeni za njeno pridelavo, vključno z vodo, zemljo, energijo, delom in kapitalom. Zavržena hrana lahko  negativno vpliva tudi na varnost preskrbe s hrano in razpoložljivost hrane ter prispeva k povečanju stroškov hrane. Poleg tega odlaganje zavržene hrane na odlagališčih povzroča emisije toplogrednih plinov, pri čemer je kar 8-10 % svetovnih emisij toplogrednih plinov povezanih s hrano, ki se ne zaužije. Zato lahko zmanjšanje količine zavržene hrane prinese večplastne koristi za ljudi in planet – izboljšuje prehransko varnost, obravnava podnebne spremembe, prihrani denar ter zmanjšuje pritiske na tla, vodo, biotsko raznovrstnost in sisteme ravnanja z odpadki.