Učenci in učitelji od 5. do 9. razreda NIS smo se v torek, 13.9., odpravili na ekskurzijo po Gorenjski. Naša pot se je začela v Mojstrani, kjer smo si najprej ogledali Slovenski planinski muzej, kjer hranijo bogato zbirko predmetov, fotografij in drugega gradiva, povezanega z gorami in planinstvom. Pred muzejem so nas pozdravili ogromni planinski čevlji ali gojzerji, ki so obvezna obutev za hojo v gore. Ob muzeju se nahaja tudi bivak, ki je v gorah namenjen planincem, da se vanj zatečejo, kadar jih dohiti nevihta ali noč. Muzej smo raziskovali tako, da smo sledili planinski oznaki ali markaciji. Pri tem smo reševali različne naloge in zbirali žige. Če smo jih zbrali 5, smo raziskovanje zaključili z nagrado – magnetom. Čeprav nismo bili vsi uspešni, smo vseeno dobili magnet za spomin.
Izlet smo nadaljevali proti dolini Vrat do slapa Peričnik in se do njega povzpeli. Voda, ki prši v bližini slapa, nas je prijetno pohladila. Tu so nastale tudi odlične fotografije.
Nato smo se odpravili do Kranjske Gore. Cesta nas je usmerila proti prelazu Vršič, a mi smo se peš odpravili po dolini reke Pišnice. Po kratki poti smo prispeli do visečega mostu, imenovanega tudi tibetanska brv. Dolga je kar 30 m. Pogumni smo pot nadaljevali preko mosta čez gozd do struge reke, ki smo jo morali prečkati oziroma preskočiti, nekateri smo si pri tem malce ohladili noge. Tu je bil naš postanek pri jezeru Jasna. Ob pogledu na čudovite gore in zeleno gladino jezera smo se nekoliko odpočili in okrepili.
Potem smo se odpeljali še malo naprej, vse do Nordijskega centra Planica. Neverjetno, ampak pod centrom imajo tekaške proge, ki so celo poleti zasnežene. To bo treba enkrat preizkusiti! Skakalnice in letalnica so glavne znamenitosti Planice. Ogledali smo si lahko celo nekaj skokov, saj je v tem času treniralo veliko mladih skakalcev in skakalk. Na vrh največje skakalnice, ki se ji reče letalnica, smo se povzpeli s sedežnico. V vožnji smo vsi uživali, razgled na vrhu pa je bil kar pravljični.
Počasi se odpravimo proti domu, postanek naredimo še ob jezercu Zelenci, kjer je izvir reke Soče, tudi naravni rezervat z mnogimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ki jih najdemo tudi na našem barju. Utrujeni, ogreti od sonca, a polni lepih vtisov smo se proti večeru vrnili na Vrhniko.
Tole vprašanje pa se je v sredo v šoli večkrat ponovilo: Kdaj gremo spet na kakšen izlet?
