Čeprav se že dolgo nismo oglasili, smo pri vrtnarskem zelo pridni. Poleg tega ga imamo v zadnjem času ne le enkrat, temveč dvakrat na teden. V torkih je namreč v najhujši vročini res težko delati.
V času od zadnjega prispevka smo naredili veliko. Prekopali smo gredice, odstranjevali plevel, posadili smo sadike,ki smo jih vzgojili sami. Pojedli smo vse domače jagode (ja, tudi to spada k vrtnarskemu krožku 😉 ). Ogledali smo si tudi vrt otrok iz vrtca.
Prav tako nas je obiskal čebelar. Razložil nam je o nabiranju medu čebel, pogledali pa smo si tudi trote. Otroci so se lahko tudi oblekli v čebelarske obleke in se sami preizkusili v vlogi čebelarja.
Sama sem kot defektolog najbolj vesela,kadar moji otroci s posebnimi potrebami in drugošolci delajo skupaj. Na ta način se vse, kar sem se kadarkoli učila o integraciji, uresničuje v praksi. Prav tako sem vesela zanimanja drugošolcev za moje učence. Zame imajo vedno veliko vprašanj-kako se moji učenci učijo, kako pride do teh težav, kako se sporazumevamo… Verjetno so to ista vprašanja kot gredo po glavi nam ob takih stikih-le da si jih otroci upajo izgovoriti naglas.
Lep vrtnarski pozdrav
