V petek, 13. 10. 2017, smo se 7. razredi odpravili na kulturni dan po poteh Cankarjevih obeležij, da bi izvedeli kaj več o življenju in delu Ivana Cankarja ter o njegovi rodbini. Cankarjevi so po požaru na Klancu leta 1879 postali brezdomci, zato so se selili po bolj ali manj neprimernih bivališčih po mestu.
Pred začetkom smo se zbrali na ploščadi pred šolo, nato pa smo si šli ogledat Cankarjevo spominsko hišo. Izvedeli smo, da je imela le vežo, črno kuhinjo in dve sobi. Gospa vodička nam je povedala, da je pri Cankarjevem očetu, sicer krojaču, trgovala vrhniška gospoda. Pot nas je vodila naprej proti Cerkvi svete Trojice, kjer smo poslušali o okoliščinah nastanka omenjene cerkve. Mimo Cankarjevega laza smo prispeli do samega centra mesta. Ustavili smo se pri sodniji, na Cankarjevem trgu 8, učiteljica pa nam je povedala, da je bil na tem mestu za nekaj ur zaprt tudi naš pisatelj. Nasproti sodnije stoji hotel Mantova, kjer je na južnem delu dvorišča nekdaj stal opuščen hlev, v katerem je Cankarjeva družina bivala eno leto. Cankarjevi so štiri leta domovali tudi v nekdaj stoječi revni Jelovškovi hiši ter nekdanjem hlevu v lasti Franca Kotnika z Verda. Sprehodili smo se do Črnega orla, kjer je imela v pisateljevem času v prvem nadstropju mesto vrhniška čitalnica, katere soustanovitelj je bil tudi narodnozavedni oče Ivana Cankarja. Mimo 11. šole, kjer se je pisatelj v mladosti igral s svojimi vrstniki, smo se ustavili pri zamišljenem kipu Ivana Cankarja, ki je obrnjen proti Vrzdencu, rojstnemu kraju Cankarjeve matere. Pot Cankarjevih obeležij nas je vodila po Stari cesti 11 in 13, mimo Brenčiča do obeležja Pri Tičku. Tu je bilo zadnje skupno stanovanje Cankarjevih, v dveh zaporednih dneh sta na tem naslovu umrli Cankarjeva babica in mama. Pri Lipi 2 je nekdaj stala tudi očetova najemna trgovina s konfekcijo, ki jo je že pred požarom dal zarubiti vrhniški trgovec Karel Mayer zaradi ogromnega dolga, ki si ga je nakopal Cankarjev oče zaradi svojega negospodarnega ravnanja. Naša pešpot je bila usmerjena proti pokopališču. Na Voljčevi cesti 17 je pisatelja obiskal Dragotin Kette. Nasproti cerkve stoji stara šola, kjer se je šolal tudi Cankar. Čeprav šole ni maral, je bil najboljši učenec, rad je javno nastopal in deklamiral. Obeležje smo opazili tudi nasproti pokopališča, pri Andrejazu. Na zadnji postaji do občinske obubožnice je družina v eni sami sobi živela manj kot eno leto. Učiteljica nas je peljala tudi do groba, kjer so pokopani Cankarjevi starši in njegova najmlajša sestra Francka. Poučili pa smo se tudi o tem, zakaj je Cankar svojo mater tako ohranil v svojem spominu in jo v svojih delih izmed vseh sorodnikov največkrat omenil.
Kulturni dan smo zaključili ob 12.55.
Jaka Brus in Tim Galić, 7.a
