ČETRTEK, 6. 2. 2025
Utrujeni, ampak polni novih pričakovanj smo vstopili v nov dan. Ponosno in z nasmehom na obrazu sem danes opazovala otroke, kako prav vsak od njih uživa v smučanju po zasneženem in sončnem smučišču. Neverjetno hitro so napredovali! Teden smo resnično dobro izkoristili in lahko se zahvalimo prav vsakemu, ki je prispeval, da je tako. Tudi mesto nam je danes razkrilo svoje skrite kotičke in zgodbe, katerih do danes še nismo poznali. Dan pa se je končal s plesom in pesmijo o prijateljstvih, ki so jih naši učenci spletli v teh dneh.
»Zgodba o prijateljstvu je taka, grenko sladka kot življenje je.
Lepih je trenutkov polna vsaka, le lepi naj se vtisnejo v srce.
V zraku je svoboda, v zraku dan sijoč.
Kaj pri tem nas žene, kaj pri tem nam daje moč?
Da iz varnega zavetja odletimo proč, kakor ptič iz gnezda,
le vezi nevidne nas vezale bodo skupaj kot nekoč.
Slej ko prej se vsaka zgodba neha, slej ko prej se svet do tal podre.
Ko ni nam več do solz in ne do smeha, zgodba nova zopet se začne.
Vsaka stvar je pač za nekaj dobra, vsaka zgodba nekaj nam pove.
Vsaka pesem nima take sreče, tale za spomin bo in srce.
Nikdar več ne bo tako kot včeraj, tujci nam prekrižajo poti.
A p’rjatli v srcu so za zmeraj, nikdar ne zabrišemo sledi.«
(Čuki – Zgodba o prijateljstvu)
Zapisano po pripovedovanju učiteljice
